Portorož je dobil svoje pivo

Portorož je dobil svoje pivo

Ukrajinski poslovnež snuje lokalno zgodbo

Portorož bo dobil svoje pivo

Portorož bo kmalu postal gurmanska destinacija, ki se bo lahko pohvalila s svojo znamko piva. Tako napoveduje ukrajinski poslovnež Vasilij Sora, ki sta ga majhnost in raznolikost Slovenije tako očarali, da si je slovensko Istro izbral za novi dom.

V nekdanjem Kapitolu nastaja pivovarna, pivnica in restavracija Stazione Parenzana, ki bo svoja vrata odprla predvidoma konec meseca. V nej bodo zvarili po 250 tisoč litrov piva na leto, v stalni ponudbi bodo štiri vrste piva, ki jih bodo dopolnjevali s sezonsko ponudbo, v restavraciji pa bo na voljo pristna domača istrska hrana po dostopnih cenah. Vasilij Sora, ki se je v Portorož preselil pred slabima dvema letoma, želi ustvariti lokalno zgodbo, ki bo zanimiva predvsem za domačine.

Kaj vas je pripeljalo v Slovenijo?
Leta 2002 sem bil prvič v Sloveniji, ko so me prijatelji sem povabili na smučanje. Na Rogli smo smučali, bilo je zelo mrzlo, za konec tedna pa smo prišli na Obalo, kjer je bilo 18 stopinj in je že skorajda vse cvetelo. Ta majhnost in hkrati raznolikost države sta me navdušili. Z družino smo se nato vsako leto vračali v Slovenijo na počitnice. Obiskal sem veliko držav  po Evropi, a nobena mi ni tako prirasla k srcu. Vedel sem, da ko bo prišel čas za spremembo, želim živeti v Sloveniji.

Kako to, da ste si izbrali prav Portorož?
Najbolj zaradi vremena, saj je tu največ sonca. V Ukrajini sem imel dovolj dežja, megle in mraza, tukaj je vreme res enkratno. Všeč so mi tudi ljudje. Prej, ko sem prihajal na počitnice, sem spoznal le državo, v zadnjih letih, odkar tu živim, sem bolje spoznal ljudi.

Kakšni pa sem zdijo Slovenci oziroma Primorci?
So zelo odprti, prijazni in radi pomagajo. Veliko se ukvarjajo z raznimi športi in so zelo aktivni v prostem času, kar mi je zelo všeč, saj sem tudi jaz tak. Sprva smo se z družino morali navaditi na to, da tukaj vse poteka nekoliko počasneje. Če se mi, recimo, mudi z dokončanjem nekega dela, mi bodo Primorci rekli:počasi, bodo jutri dokončali. Sploh tukaj na Obali vlada pravo mediteransko vzušje in razumljivo je, da je v poletni vročini bolje počivati in spiti kakšno pivo kot delati. Tega se je treba navaditi in se prepustiti toku.

Ob vaši selitvi v Slovenijo ste najprej prevzeli restavracijo Aviator na portoroškem letališču. Kakšne so vaše izkušnje z gostinstvom in turizmom v piranski občini?
Imam že kar nekaj izkušenj s področja gostinstva in turizma v Ukrajimni, kjer imam v lasti več restavracij in zaposlenih 800 delavcev. Zanimivo se mi je zdelo pridobiti podobno izkušnjo tudi v Sloveniji. Zadeve tukaj potekajo nekoliko drugače kot v Ukrajini, saj gre za drugačno zakonodajo in postopke. Vendar ej vse veliko bolj jassno. Težavo turističnega kraja, kot je Portorož, vidim predvsem v tem, da se gostinci preveč osredotočajo na enolično ponudbo za turiste, ne razvijajo pa kulinarike. Portorož niveč gurmanska destinacija, in to želim spremeniti. Slovenija ima zelo bogato kulinariko, zato želim v svojih restavracijah ponuditi pestro lokalno hrano in prispevati k razvoju kraja.

Zakaj ste se odločili za odprtje pivnice in pivovarne?
Pivo je internacionalno in združuje različne narode. Res je, da je občina Piran turistična občina, a mi želimo izboljšati ponudbo predvsem za domačine. Preveč restavracij dela sezonsko, samo za turiste, mi bi radi ohranjali pestro ponudbo skozi vse leto. Poskušamo ustvariti lokalno zgodbo, z lokalno hrano, povezano z zgodovino, ko je tukaj mimo potekala Parenzana. Dodano vrednost in zgodovinski pomen bo dala Titova soba, saj je to restavracijao obiskoval tudi Josip Broz Tito. Lokal bo sestavljen iz dveh delov: v prvem bo bolj živahna pivnica, v kateri se bodo odvijali razni dogodki in koncerti, zraven bo restavracija s pristno istrsko hrano, ki bo namenjena bolj umirjenemu druženju. V pivnici bodo stalno na voljo štiri različne vrste piva, ki jim bomo dodajali sezonsko ponudbo. Ker menimo, da mora Portorož kot destinacija dobiti tudi svoje pivo, bomo razvili svojo znamko za portoroško pivo.

Vir: Solni cvet